Zasnova

ZASNOVA PROCESORJA

Osnovni koncept CPU je sledeč:
V CPU zasnovi je vgrajen seznam osnovnih operacij, ki jih lahko izvaja, tj. nabor ukazov (instruction set). Te operacije lahko vključujejo seštevanje in odštevanje dveh števil, primerjavo števil ali skočne ukaze na različne dele programov. Vsaka izmed teh osnovnih operacij je predstavljena z določenim zaporedjem bitov; to zaporedje se imenuje opcode (operacijska koda) za to določeno operacijo. Pošiljanje določene operacijske kode v CPU bo povzročilo izvajanje operacije, ki jo ta operacijska koda predstavlja. Za izvajanje inštrukcij v računalniškem programu CPU uporablja operacijsko kodo za to inštrukcijo kot tudi njene argumente (npr. dve števili, ki jih je treba sešteti - v primeru operacije seštevanja). Računalniški program je zatorej zaporedje inštrukcij, v vsaki inštrukciji je vključena operacijska koda in argumenti te operacije.

Primer nabora ukazov - opcodes

Zbirni jezik (angleško assembly language, iz assemble sestavljati) je nizkonivojski programski jezik druge generacije (2GL) – prve generacije (1GL) je strojna koda – ki je napisan s pomniki. Splošno velja, da ti pomniki predstavljajo berljive enačice dvojiških zaporedij (ničle in enice), ki jih je treba sestaviti, da dobimo za osrednje preračunalo razumljive ukaze. Natančno gledano, pomniki predstavljajo ukazne nize (angl. operation codes, skrajšano opcodes), ki so v osrednjem preračunalu sestavljeni iz ISA (ang. Instruction Set Architecture, sestava ukaznih nizov). Te ukaze pa je nato navadno treba povezati z določeno skladnjo, da dobimo delujoč in izvršljiv program. Določene programske opreme zbirnikov, kakor je za zgled FASM, samo zamenjajo pomnike in spremenljivke z ustreznimi ukazi v strojnem programskem jeziku. Tako se dobi ploske izvršilne datoteke, ki vsebujejo (sicer odvisno od izkušenj posameznega računalniškega ukazopisca) strojne ukazne nize z izjemno postopkovno uspešnostjo.

Nazaj Na prvo stran

Viri